I PAÎS DE PATRIE | Dizionariut toponomastic

Krajevna imena v jezikih naše dežele

Vsi v naši deželi, razen zadnjih prišlekov, smo mešane krvi, vsi smo slišali ali govorili več jezikov, vsi smo bili deležni bogastva, ki so nam ga posredovali naši predniki. A nismo vedno sposobni uporabljati vseh štirih deželnih jezikovnih registrov z vso bogato paleto narečij, ki jih ti jeziki poznajo. Posebno ko moramo uporabljati krajevna imena, se nas pogostoma polaščajo dvomi, ki so posledica razgibane zgodovine naše dežele in popačene razlage teh imen, kakršno so večkrat izumljali iz nacionalističnih razlogov diletantje in tudi profesionisti ali so nastale iz perverznih političnih razlogov, ki so se vsedali na vseh straneh od polovice devetnajstega stoletja. Rad mislim, da se lahko vsi odpovemo prepirljivi preteklosti in da se lahko navadimo na uporabo pravilnih imen, ki jih je marsikdo zbral in predlagal uporabnikom v vzajemno razumevanje in spoštovanje. Vsako ime ima svojo zgodovino, svoj izvir, ki je spoznaven v določenem zgodovinskem in jezikovnem okviru, in številna imena so starejša od štirih modemih jezikov, ki živijo v naši deželi. Toda vsa imena imajo jasno večjezično podobo, ki nam izpričuje preteklost, izročilo in posebnosti, v katerih se zrcali bogata zgodovina. Vsak jezik in vsako narečje oznamuje še muzikalna individualnost, ki je posebno bogastvo naše dežele.
Pogostoma mislim na svojega pradeda Carla Bortolottija iz Damàra = Amara, ki je v prvi polovici devetnajstega stoletja emigriral in je bil krojač pri vojaški mornarici v Puli = Poli, da se je potem oženil v Vodnjanu = Dignano d'Istria, na njegovega sina Luigija, ki se je tu rodil, a se je zaposlil v Tržiču na Gorenjskem = Neumarktl, in na njegovo hčer Rino, ki je prišla dvanajstletna v Trst = Trieste = Trièst = Tríest, kjer se je poročila s Slovencem s koreninami na Krasu = Carso = Karst in v dolini Vipave = Wippach = Vipacco. To predstavlja moje osebno bogastvo.
La Patrie dal Friûl je zbrala krajevna imena, ki so jih že drugi viri objavili, in s tem seznanila bralce z oblikami krajevnih imen v štirih deželnih standardnih jezikih. Tudi to je način, da se boljše spoznavamo in s tem cenimo. Še veliko dela nas čaka, da boljše razlagamo krajevna imena in njihovo zgodovino. A ta štirijezični slovar predstavlja dragoceno osnovo za mirno in ustvarjalno sožitje.

Pavle Merkù